V sredo 21. oktobra 2015 smo imeli čast obiskati našo krajanko gospo Marijo Mrgole. Gospa Marija je prijokala na svet davnega leta 1925 v Prečni, tam poznana kot Cesarjeva (Lubičeva)
Marica. Na praznični dan smo jo obiskali in ji zaželeli še veliko zdravih let: predstavnici KORK in KS Majde Šilc ter MONM.
Zelo se je razveselila našega obiska in takoj pričela z obujanjem spominov od otroških let, ki jih preživela v rodni Prečni, kjer je kot otrok pričela s petjem na koru, z igranjem v različnih vlogah od Jezuščka v jaslicah, pa do Miklove Zale in še in še. Tam je spoznala tudi mladega trgovca Francija, se z njim poročila in v zakonu živita že dvainšestdeseto leto (svetal vzor marsikateremu mlademu paru). Pred petinštiridesetimi leti sta zgradila hišo na Ulici Ilke Vašte v Novem mestu, kjer živita še danes. Imata veliko srečo, da samo nekaj sto metrov stran živi njuna hčerka Majda. Kljub temu, da sta za svoja leta še dokaj samostojna, so jima vsakodnevni obiski hčerke še kako dobrodošli.
Dve uri sta ob prijetnem obujanju spominov minili kot pet minut, saj je gospa povedala o veliko lepih doživetjih v več kot 40 letnem prepevanju v pevskem zboru DU Novo mesto, pa obisku domačije po romanu in igri Miklove Zale, kjer se rod nadaljuje tudi z imenom Mikel Zala in ni pozabila povedati kako lepo presenečenje sta z možem doživela za 50 let zakona z mašo na Brezjah, obnovitvi poročnih zaobljub, solo petja Ave Maria vnuka Uroša in kosila v Avsenikovi gostilni. In na koncu pove, da imata dva čudovita vnuka in štiri srčkane pravnuke, ki jim ob obisku določi prostor v dnevni sobi, kjer ji zapojejo kako pesmico in veste pravi »pred nastopom se morajo prikloniti«. In na koncu še doda: “Veste, tudi harmoniko sem rada igrala, zdaj več ne gre, ker je pretežka.” Ampak, popoldan je dobila moč, vzela harmoniko in zaigrala par viž.
In še nekaj moram dodati, ko sem odhajala proti avtomobilu sem od nekje zaslišala petje, ozrem se nazaj in kaj sem zagledala, jubilantko na balkonu, ki je s šopkom v roki nežno prepevala.
Fanika Vovk
