Dragi sokrajani!

Nekaj besed vam želim napisati o mojem doživljanju tega čudovitega gozda sredi mesta, ime je dobil Ragov log.

Samo nekaj korakov je potrebno napraviti in že smo v globokem gozdu. Gotovo ga poznate, če ga še niste spoznali, storite to čim prej – ne bo vam žal.

Iz Ragovskega naselja pelje pot mimo lepo obdelanih vrtičkov. Jaz se vedno tam ustavim, gotovo koga srečam in pogovor nanese na vrtnarjenje in še tudi kaj drugega. To so prijetna srečanja, ki nam prijajo.

Misel se mi večkrat ustavi daleč v preteklosti. V bližini je kar nekaj časa živel naš Božidar Jakac s soprogo Tatjano. In ničkolikokrat je naslikal to naše ljubo mesto z lepotico Krko. Nasvet: obiščite Jakčev domin videli boste v kako lepem koncu Slovenije živimo – velikokrat kar drvimo mimo in ne gledamo ne levo ne desno – ustavite se in občudujte ta lepi svet tu pod Gorjanci.

V tem koncu je domoval tudi Davorin Gros (odvetnik). Še vedno pa lahko srečamo dr. Šavlja, ki vsak dan premeri pot od doma do gimnazije, ne glede ali je dež ali sonce. Zelo prijetno je z njim poklepetati ne glede na temo. V svoji hudomušnosti spravi človeka v dobro voljo in pravo veselje. Zelo dobro se spominjam tudi Vladimirja Lamuta. On je bil dobesedno zaljubljen v Krko in prav zato so nastajale enkratne stvaritve iz njegovih rok. Še veliko bi lahko naštela znanih osebnosti našega mesta,k pa o tem drugič.

Kaj pa vas Ragovo, ki je »pripeta« na Ragov log. Tam živijo vaščani v kar zavidljivem sožitju. Sredi vasi je sodobna kmetija Avžinovih. Vedno me pozdravita dva psa, gruča kokoši in še prijazna gospodinja pove kaj več o svojem vsakdanjem delu. Tam lahko še vidimo konje, kar je že prava redkost. Zelo rada povem, da sem presrečna, da živim v tako lepem okolju (le s srcem je treba gledati, pa je vse lepše). Skoraj vse vaščane Ragovega poznam osebno. Moram priznati, da sem jih v toliko letih vzljubila.

Kaj naj še rečem o tem lepem parku? Tu se vidijo sto in več letna drevesa, Nekaj posebnega je v pomladanskem času, ko vse brsti in rumeno zelena barva človeka kar vzpodbudi k veselju. Kako čudovito je ptičje petje, še bolj zanimive so veverice, ki skakljajo po vejah. Skratka vse in vsak dan posebej je enkratno in zanimivo.

Še najbolj dragoceni pa so mi ljudje, ki jih srečujem na teh sprehodih. Eni vodijo kužke na sprehod, drugi nabirajo šopke nekateri tudi gobe in borovnice. Za vsakega nekaj se najde.

Kot zanimivost naj povem, da srečujem znane in neznane obraze, pri vseh pa doživljam prijaznost, vesele obraze, skoraj lahko rečem, da tako kot v planinah, kjer se vsi znani in neznani prijazno pozdravljajo. Topel nasmeh, pa čeprav samo par besed ti polepša dan.

»Šelestelo je listje, zašumel je veter, v moji duši odmeva nežna pesem srca, nežna pesem je zapeta, melodija je izpeta, vsa z ljubeznijo obdana in od sreče obsijana.«

Mir in dobro.

Stanka