Marija Mrgole je ena od starejših prebivalk naše krajevne skupnosti. Ob mojem obisku me je prijetno presenetila s svojo živahnostjo, odkritostjo in veseljem do življenja. Prav nič ni kazalo na to, da je pred kratkim praznovala svojo devetdeset-letnico.

Na mizi pred seboj je imela veliko zbirko not za razne priložnosti za mešane pevske zbore, shranjena vabila na koncerte, na katerih je sodelovala, družinske slike ter slike in kasete nastopov, izrezke iz časopisov in razna priznanja, ki jih je prejela. O svojem življenju mi je pripovedovala, kot bi brala iz knjige, z nasmehom in njene oči so se mladostno iskrile.

Nam lahko poveste kaj o svoji mladosti? Menda ste že takrat veliko prepevali.

Rodila sem se v Prečni, poznana kot Lubičeva, Cesarjeva Mari. Že kot majhno punčko me je organist vzel v naročje in sem z njim prepevala v cerkvi. Odkar pomnim, sem pela v pevskih zborih. Največkrat sem pela sopran, včasih alt in celo tenor, če je bilo treba. Pela sem pri dvanajstih pevovodjih, pogosto tudi solo. Moje veliko veselje pa so bile tudi igre. Najbolj odmevna je bila moja vloga Zale v Miklovi Zali, ki je bila za mnoge nepozabna in ko so me ljudje srečevali, so govorili: »Glej, Zala gre!« V Prečni sem se zaljubila v mladega trgovca Francija, s katerim sva lani praznovala 60 let poroke.

Kaj pa po vojni? Je bilo kaj drugače?

Bila sem tri meseca v brigadi, ko smo gradili avtocesto pri Slavonskem Brodu. Leta 1965 smo se preselili v Novo mesto, ker smo na Bregu 14 kupili hišo. Od leta 1970 pa živimo na ulici Ilke Vaštetove, kjer nam je prav lepo. Po prihodu v Novo mesto sem veliko pela, dolgo pri cerkvenem zboru v Kloštru, preko 40 let pa pri MPZ DU Novo mesto, in sicer do dveh let nazaj. Nehala sem, ker težko hodim, sicer bi se jim še z veseljem pridružila. Najlepše spomine imam na čase, ko nas je vodil prof. Milek.

Kako sedaj gledate na svoje življenje in kako ga preživljate?Vzamete še kdaj harmoniko v roke?Včasih je bila pomemben del vašega življenja.

Nič se ne bom pritoževala. V letošnjem letu sem imela zlomljen in zamenjan kolk in še dva posega, a se ne dam. Še vedno gospodinjim, ostalo postori mož. Kar dobro nama gre. Hčerka naju obišče vsak dan, najbolj pa sva vesela dveh vnukov in štirih pravnukov. Velikokrat skupaj zapojemo. Imam ročno izpisan moj seznam več kot 360 pesmi, ki jih znam na pamet, tako da brez petja ne mine dan. Harmonika pa postaja počasi za moja ramena pretežka.

Spoštovana gospa Marija Mrgole, v imenu bralcev in v mojem imenu vam želim še veliko srečnih in zdravih let.

Maks Starc